V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab.
V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
Na Trbižu v Kanalski dolini bodo dobili novega župnika. Videmski škof Riccardo Lamba je prisluhnil prošnji Alana Iacoponija, ki je bil župnik na celotnem Pastoralnem sodelovanju Trbiž od novembra 2019 in kot piše petnajstndevnik Dom, se je to nedeljo že poslovil od vernikov, že julija pa sta se poslovila vikarja, duhovnika indijskega rodu Kou Venkata Ratnam in Sudhakar Gode. Novi župnik bo 47-letni Emanuele Paravano, ki prihaja iz furlanske vasi Mortegliano. Uradni sprejem bo to nedeljo, 22. septembra. Poleg Trbiža bo skrbel še za Žabnice, Belo Peč in Rabelj. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, župnik v Naborjetu in Ukvah z Ovčjo vasjo ostaja Giuseppe Marano, za pastoralo v svetišču na Sv. Višarjah pa ostaja odgovoren p. Peter Lah.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.
Kljub poletju smo se v avgustovskem dopoldnevu srečali z Alenko Rebula, v kraju blizu morja, ki bo zaigralo ob sklepu oddaje. V pogovoru smo se zaustavili pri sprostitvi, kako si prisluhniti, da se v počitniškem času napolnimo s tistim, kar resnično potrebujemo, kdaj zamenjujemo potrebi po odobravanju in potrditvi, zakaj je slednja eden od pogojev zadovoljstva in notranje moči. Govorili pa smo tudi o sporočilih telesa.
To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.
To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.
Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!
Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!
Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.
Potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika se le deloma upoštevajo. Tako je bila koroška Slovenka Olga Voglauer kritična do poročila, ki ga je v ponedeljek predstavil deželni glavar Peter Kaiser. Ta je sicer navedel številne ukrepe glede spodbujanja rabe slovenščine kot uradnega jezika in razvoj ocenil kot pozitiven. Kot enega od primerov je navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine. Poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih Olga Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali v slovenskem uredništvu ORF.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. september 2024 ob 05-ih
Pred nami so volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbronice Slovenije, največje kmečke stanovske organizacije. V oddaji so sodelujoče liste, ki se potegujejo za svetniška mesta, pojasnile svoja stališča do najbolj perečih kmetijskih tem in rešitve, ki jih obljubljajo v primeru izvolitve.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V kratki rubriki smo slišali hvaležnost misijonarke s. Urše Marinčič, ki nam je na Stični mladih povedala kako napreduje gradnja šole na podeželju v Ugandi, kako raste dobro delo, ki ste ga poslušalci posadili v letošnji Pustni Sobotni iskrici.
V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo.
Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar.
Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.